Tongariro Alpine Crossing

Pohod skozi ogenj in led

Tongariro Alpine Crossing ni le pohod — je celodnevno potovanje čez aktivno vulkansko pokrajino, ki se zdi bolj kot drug planet kot Nova Zelandija. En trenutek hodite skozi puste lavske poljane, naslednji strmite v kadeč se krater, nekaj ur kasneje pa se spuščate mimo živo zelenih jezer, ki so po barvi videti popolnoma nerealna.

Ko začnete ta prečkanje, stopate v enega najbolj dramatičnih dnevnih pohodov na svetu — in ne izgublja časa, da bi vam pokazal, zakaj.

Če se vam pokrajina zdi poznana, obstaja razlog za to – vulkanski teren je bil navdih za Mordor v filmih Gospodar prstanov.

Frodo Baggins in Samwise Gamgee sta prečkala to surovo, s pepelom prekrito pokrajino na poti proti Gori pogube, da bi uničila Prstan. Čeprav so dejansko snemanje opravili na drugih lokacijah na gori Ngauruhoe in okoliških območjih, dramatična vulkanska pokrajina Tongariro ujame isti občutek vzdržljivosti, osamljenosti in surove naravne moči. Ko boste že mimo jezer in se ozrete nazaj proti Gori pogube, boste videli, kaj mislim.

Kazalo vsebine

Priskrbite si lokalno SIM kartico. Odličen ponudnik je BNESIM, kjer imate s kodo WANDERRESPONDER 20% popust pri nakupu.
Super je tudi Airalo. Pozor! Za uporabo te možnosti mora biti vaš mobilni telefon združljiv z eSIM.

Kje je Tongariro Alpine Crossing in kako priti do tja

Tongariro Alpine Crossing se nahaja na sredini Severnega otoka Nove Zelandije. Gre za 19,4-kilometrski enosmerni pohod, brez javnega prevoza na začetni ali končni točki. Zato mora biti vaš prevoz do začetne/končne točke del načrtovanja. Večina pohodnikov si za bazo izbere bližnja mesta, kot so Taupō, Turangi ali National Park Village, nato pa za dostop do poti uporabi prevozno službo.

Opomba: Najboljši scenarij je, da svoje vozilo parkirate na koncu pohoda, se z minibusom peljete do začetne točke, opravite pohod in končate pri svojem vozilu.

Za prevoz do Taupōja ali katerega koli od omenjenih mest priporočava, da preprosto najamete avto ali avtodom. Obstajajo tudi podjetja, ki ponujajo vodene ture s prevozom, kot je ta.

Prevozna služba

Ko zjutraj prispete na dan pohoda, se boste z minibusom peljali do uradne začetne točke v dolini Mangatepopo. Minibus vas odloži tam, od koder takoj začnete pohod.

Na koncu prečkanja pridete do parkirišča Ketetahi, kjer vas isto prevozno podjetje pobere in odpelje nazaj do vaše nastanitve ali prvotne zbirne točke. Torej, pri rezervaciji prevoza obstajata dve možnosti: prevoz z vozilom do parkirišča ali prevoz iz bližnjega mesta.

Prevoz z vozilom do parkirišča

Če se peljete sami, boste vseeno potrebovali prevozno službo, razen če želite na koncu pohoda hoditi še po dolgem cestnem odseku (ni priporočljivo, ne počnite tega — ljudje, ki se tako odločijo, na koncu obupano avtoštopajo, če le uspejo koga prepričati, da jih pobere). Parkiranje je na voljo le na parkirišču Ketetahi, ki naj bo vaša končna točka. To bom podrobneje razložila kasneje.

Najlažji način za pohod Tongariro Alpine Crossing je, da parkirate na koncu (Ketetahi), se z minibusom peljete do začetka in hodite enosmerno nazaj do svojega avtomobila. Brez čakanja. Brez povratnega prevoza. Brez časovnega pritiska. Točno to sva naredila tudi midva. Če se vam to zdi odlična ideja, priporočam, da rezervirate prevoz pri Owhango Adventures ali Ruapehu Scenic Shuttles. Ker je povpraševanje v visoki sezoni veliko, je zelo priporočljivo, da prevoz rezervirate vnaprej, še posebej ob dneh z jasnim vremenom, ko postane pot izjemno priljubljena.

Prevoz iz bližnjega mesta

To je boljša izbira, če ne želite pustiti vozila na nenadzorovanem parkirišču (Ketetahi) ali če ima vaša nastanitev že svoje parkirišče in želite tam pustiti vozilo. Ponudnik bo določil zbirno točko (običajno v mestu, na znani lokaciji, kot je avtobusna postaja), točka izkrcanja pa bo enaka. Zanesljiv ponudnik (vedno točen) je Tongariro Crossing Shuttles in Tongariro Expeditions. Večina prevozov obratuje z zgodnjimi jutranjimi odhodi (okoli 6.00–8.30) in popoldanskimi povratnimi pobiranji, ko pohodniki končajo pri Ketetahiju.

Parkiranje in pravila DOC

Parkiranje pri Tongariro Alpine Crossing strogo upravlja Department of Conservation (DOC).

V visoki sezoni pri Mangatepopo (začetek poti) ni dolgotrajnega javnega parkiranja – omejeno je na 4 ure. Cestno parkirišče Ketetahi (končna točka) ima časovno omejitev, da se prepreči prometni zastoj in zagotovi kroženje vozil. Nadzor parkiranja je aktiven, zato puščanje vozila za celoten čas trajanja pohoda na kateri koli strani ni dovoljeno, sicer sledi globa. Ta sistem je zasnovan za zaščito krhkega alpskega okolja in upravljanje izjemno velikega števila obiskovalcev ob dneh z jasnim vremenom.

Zakaj ta sistem obstaja
Tongariro Alpine Crossing je eden najbolj obiskanih dnevnih pohodov na Novi Zelandiji, brez nadzorovanega prevoza pa bi bila oba konca poti močno preobremenjena.
Sistem prevozov in DOC zagotavlja manjši vpliv na okolje, varnejši pretok prometa, nadzorovan dostop med vremenskimi zaprtji ter bolj gladko izkušnjo za pohodnike.

Kje prenočiti v bližini Tongariro Alpine Crossing

Najbližji vasi Tongarira sta National Park Village/Waimarino in Whakapapa Village. Na voljo je manjši nabor nastanitev. Sta še vedno precej oddaljeni od začetka poti, zato je prevoz praktično obvezen.

Več nastanitev najdete v Taupōju, Ohakuneju in drugih večjih mestih.

Nizek proračun (do 30 €/osebo/noč):

National Park Backpackers
National Park Alpine Lodge
Adventure Lodge

Srednji proračun (zasebne sobe z zasebno kopalnico, do 50 €/osebo/noč):

Plateau Lodge (Waimarino)
The Park Hotel Ruapehu

Še boljše:

Alpine Chalets
Aoraki Court Motel
Silverstone Lodge

Z avtodomom: glej ta blogpost

Mangahuia Campsite (DOC)
Discovery Lodge Tongariro

Nasveti

Začnite zgodaj. Jutranje vreme je običajno bolj stabilno, minibusi pa se hitro zapolnijo.
Rezervirajte prevoz vnaprej. To je enosmerni pohod — prevoz od Ketetahija do vaše začetne točke si morate urediti vnaprej, razen če imate drugačen načrt.
Če ste res omejeni s proračunom in vas je v skupini več, lahko soskupine peljete do začetne točke (Mangatepopo) in jih tam odložite, nato pa se sami odpeljete nazaj do končne točke (Ketetahi), kjer vas pobere minibus in odpelje nazaj do začetne točke (Mangatepopo). To bo vzelo kar nekaj časa (okoli eno uro), a je daleč najcenejša možnost.
Oblecite se v plasteh. V istem dnevu lahko doživite sonce, veter, dež in skoraj zmrzujoče razmere.
Ni zavetja. Ni koč, samo izpostavljen teren. Prav tako ni sence na celotni poti. Pridite pripravljeni na take razmere.
Prinesite dovolj vode in hrane. Vsaj 2–3 litre na osebo. Pri jezerih si lahko privoščite prigrizek, izkušnja je čudovita.
Palice za hojo zelo pomagajo, še posebej pri spustu z Rdečega kraterja in pri zadnjem spustu.
Skrbno preverite vremenske razmere. Prečkanja se ne sme lotiti ob močnem vetru, snegu ali obilnem dežju. Na začetku poti boste opazili opozorilni znak z oblaki nad gorami — v takih razmerah se ne smete podati na pot, saj se lahko zelo hitro izgubite. Opozorilni znak vas spodbuja, da se obrnete nazaj, če opazite meglo.
Ne podcenjujte zadnjega spusta. Večina utrujenosti udari po "glavnem vrhuncu" pohoda. Zadnji spust je hudičevo dolg in traja več ur. Ko mislite, da ste skoraj pri koncu, ste komaj na polovici.

Osnovne informacije o Tongariro Alpine Crossing

Tongariro Alpine Crossing je enosmeren, 19,4 km dolg alpski pohod skozi vulkansko srce Severnega otoka.
Vnaprej se morate prijaviti prek rezervacijskega sistema Department of Conservation (DOC). Prijava je brezplačna. Opravite jo na njihovi spletni strani.
Trajanje pohoda je odvisno od vašega tempa in vremena, a znaša med 6 in 9 urami.
Višinska razlika znaša 1.200 m.
Težavnost: zahtevna (ni tehnična, a je fizično naporna – dolga in izčrpavajoča).
Začetek/konec: dolina Mangatepopo → parkirišče Ketetahi.
Na poti ni koč, gre za enodnevni pohod. Lahko ga razširite v Tongariro Northern Circuit, a to je večdnevni pohod.
Stranišča na poti so omejena, a jih vsaj nekaj je. Skupno je na poti 9 stranišč — na obeh izhodiščih in več vmesnih točkah. Razporejena so približno vsakih 1–2 uri hoje. Gre za osnovna suha stranišča brez tekoče vode.
Vodo morate prinesti s sabo. Ni trgovine ali stojnice, kjer bi jo lahko kupili, potoki pa so zelo redki in nezanesljivi/neobdelani. Oglejte si tudi seznam, kaj vzeti s sabo za Tongariro Alpine Crossing. Oglejte si tudi seznam, kaj vzeti s sabo za Tongariro Alpine Crossing.
Najboljša sezona za pohod je od pozne pomladi do zgodnje jeseni (idealno od novembra do aprila).

To ni sproščen sprehod. Vreme se hitro spreminja, veter je lahko surov, teren pa je skoraj ves čas izpostavljen. A v zameno dobite enega najbolj vizualno intenzivnih pohodov na Zemlji.

Kakšen je pohod v resnici

Ko začnete hoditi, se pot zdi skoraj prelahka. Začetek iz doline Mangatepopo je blag. Široka gramozna pot vas mirno vodi skozi surovo vulkansko dolino, obdano s temnimi grebeni. Sprva se vam ne zdi, da vas čaka nekaj ekstremnega.

A ta iluzija ne traja dolgo. Kmalu se boste začeli postopoma vzpenjati proti prvemu velikemu izzivu — strmim vulkanskim stopnicam, znanim kot Hudičeve stopnice.

Hudičeve stopnice

Ko dosežete vznožje vzpona, se pokrajina popolnoma spremeni. Začnete se vzpenjati po dolgem, izpostavljenem grebenu, izklesanem v starodavne lavske tokove. Tu vas noge hitro opomnijo, da je Tongariro resna zadeva. Vzpon je enakomeren, a neizprosen. Ni sence, in če se dvigne veter (kar se pogosto zgodi), boste povsem izpostavljeni vremenskim razmeram. Ko se vzpenjate višje, se za vami odpre pogled na dolino, ki ste jo pravkar prehodili — pred vami pa se začne razkrivati vulkanska planota.

Prečkanje Južnega kraterja

Na vrhu Hudičevih stopnic se teren nenadoma splošči v prostrano odprto kotlino. To ni le navadna ravna površina — nahajate se znotraj Južnega kraterja.

Tu se stvari začnejo zdeti nadnaravno. Hodite čez široko, pusto vulkansko planjavo, ki se razteza proti oddaljenim grebenom. Tla so prašna, suha in skoraj lunarna. Ob jasnem dnevu boste morda ujeli prvi dramatičen pogled na goro Ngauruhoe (Goro pogube), ki se ostro dviguje v daljavi. Zdi se kot trenutek olajšanja — a hkrati opomnik, da je najtežji del še pred vami.

Rdeči krater: najvišja točka

Vzpon iz Južnega kraterja proti Rdečemu kraterju je tisti del, kjer pohod postane resnično intenziven. To je najvišja točka celotnega prečkanja, veter tu pa je pogosto tako silovit, da vas prisili ustaviti sredi koraka. Ko dosežete greben, se barva pokrajine dramatično spremeni — globoko rdeče, ožgano oranžne barve in črna vulkanska skala vas obdajo. In potem pogledate navzdol.

Ob vas se odpre ogromen krater, ki mestoma rahlo kadi, z ostrimi vulkanskimi robovi, ki delujejo surovo in nedotaknjeno. To je eden tistih trenutkov, ko se samodejno upočasnite — ne zato, ker bi bili utrujeni, temveč zato, ker to od vas zahteva sam razgled.

Spust do Smaragdnih jezer

Od Rdečega kraterja se začne spust — in ta je strm. Sipek gramoz in vulkanski drobir naredita spust zahteven, zato mnogi pohodniki hodijo počasi ali za ravnotežje uporabljajo trekking palice. Kljub temu ljudje padajo, spodrsavajo in drsijo navzdol. Zares si ne morem predstavljati, kako naporno bi bilo hoditi dva koraka naprej in en nazaj, če bi pohod opravljali v obratni smeri (več o tem spodaj).

A potem jih zagledate.

Smaragdna jezera se nenadoma pojavijo pod vami — tri živo turkizne vodne površine, ki ležijo v kotlini kraterja, popolnoma obdane s surovim vulkanskim terenom. Kontrast je nerealen. Po surovih rdečih in črnih tonih grebena kraterja se barve zdijo skoraj umetne. To je eden najbolj fotografiranih delov celotnega pohoda — in to z razlogom.

Ne morete spregledati parnih izpustov/fumarol v daljavi. Če si pri jezerih vzamete odmor za prigrizek, jih lahko dobesedno slišite — grmeče, sopeče izbruhe vročega zraka.

Dolg spust do Ketetahija

Po jezerih boste prehodili še eno ravno kotlino, nato pa se pot nadaljuje navzdol še nekaj ur.

Ta odsek je varljivo dolg. Sprva se zdi teren lažji, a vaše noge kmalu začutijo nakopičeno razdaljo. Pokrajina se postopoma spremeni iz vulkanske puščave v bolj poraslo pobočje.

Šli boste mimo parnih izpustov, starih lavinih tokov, ob jasnih dneh pa boste imeli tudi širok pogled na jezero Taupō v daljavi. Je manj dramatičen kot odsek s kraterjem — a tu je res pomembna vzdržljivost. Ko dosežete Ketetahi, bo vaše telo čutilo prav vsak prehojeni kilometer.

Kaj ga naredi resnično posebnega

Kar naredi Tongariro Alpine Crossing nepozaben, ni le en sam vrhunec — je nenehno preoblikovanje pokrajine. V enem samem dnevu prečkate alpske doline, aktivna vulkanska območja, kraterske vrhove, živo turkizna jezera, starodavna lavska polja in subalpski gozd. Malo pohodov na svetu se na tako kratki razdalji tako dramatično spreminja. In seveda tu je še ikonična silhueta gore Ngauruhoe, znane kot "Gora pogube" iz Gsopodarja prstanov, ki dominira nad obzorjem velik del pohoda.

Zakaj ne opraviti pohoda v obratni smeri - od Ketetahija do Mangatepopa?

Pohod Tongariro Alpine Crossing v obratni smeri — od Ketetahija do Mangatepopa — je tehnično mogoč, a se ga redko izvaja iz dobrega razloga. Glavna težava je višinski profil: to, kar je običajno nagrajujoč, strm spust z Rdečega kraterja, bi spremenili v dolg, izčrpavajoč vzpon, še posebej po sipkem vulkanskem drobirju, kjer je oprijem že tako zahteven. Namesto da bi zaključili z ikoničnimi Smaragdnimi jezeri in postopnim spustom, bi se proti njim vzpenjali, kar bi odvzelo velik del njihovega dramatičnega "razkritja". Pokrajina je v obratni smeri tudi manj učinkovita — prečkanje je zasnovano tako, da se najbolj vizualno mogočni trenutki (Rdeči krater, Smaragdna jezera in vulkanski greben) razkrivajo postopoma, medtem ko se spuščate proti Ketetahiju. Pohod v obratni smeri prav tako pomeni, da začnete z dolgim, razmeroma monotonim vzponom skozi spodnje gozdnate odseke, kar je veliko manj nagrajujoče kot uživanje v izpostavljeni alpski in vulkanski drami zgoraj.

Ali je vredno?

Tongariro Alpine Crossing je eden tistih redkih pohodov, ki se zdi hkrati fizično zahteven, vizualno osupljiv in čustveno nepozaben. Ne gre le za to, da dosežete najvišjo točko ali vidite Smaragdna jezera — gre za nenehen občutek, da so tla pod vami starodavna, živa in se nenehno spreminjajo. Ko končate pri Ketetahiju, si ne boste zapomnili le razgledov — zapomnili si boste občutek hoje čez vulkanski svet, ki se ne zdi povsem resničen

In prav zato velja za enega največjih dnevnih pohodov na Zemlji.

Prvič sva Tongariro prehodila v zgodnjem oktobru, ko je vreme še kot zgodnja pomlad. Gore Ngauruhoe skoraj celoten pohod nisva videla, vse do začetka spusta. Takrat so se oblaki dvignili in bila sva osupla. Ta veličastnost je ves ta čas obvladovala nebo, midva pa je nisva videla do zdaj? Kljub temu sva se počutila blagoslovljena. Kakšen mogočen razgled.

Drugič sva pohod opravila novembra, ko je bilo tudi veliko več pohodnikov, a če vse ustrezno načrtujete, se lahko izognete večini gneče.

DOC in druge organizacije, povezane s Tongarirom, nenehno izdajajo opozorila o pohajkovanju v nestabilnih vremenskih razmerah. Veliko ljudi se pojavi popolnoma nepripravljenih na pohod. Pohod res ni za šalo, videti ljudi, ki ga opravljajo v supergah "all-star" ali cokljah, pa je naravnost smešno. Uradni pričakovani čas za dokončanje pohoda je 8 ur. Midva (Matej in Manca) sva izkušena pohodnika, a ob najini izkušnji s Tongarirom precej neutrenirana. Kljub temu sva ga s številnimi postanki in kosilom vmes dokončala v manj kot 6 urah. Torej je čas, ki ga boste potrebovali, res odvisen od vaše telesne pripravljenosti.

To zadnjo poved pišem tudi zaradi rezervacije prevoza. Če bi se v obe smeri zanašala izključno na prevozno službo, bi po dokončanju pohoda morala čakati 2 uri, preden bi naju prišli iskat. Ker pa sva imela vozilo parkirano na končni točki, sva preprosto nadaljevala s potovanjem takoj po koncu pohoda.

Za še boljšo pripravo preberite ta blogpost o "Pogostih napakah pohodnikov na Tongariru". Napisal/a sem tudi blogpost o pripravah na Tongariro in nakupovanju zalog v bližini.

Ali ste vedeli...

... z nakupi prek najinih povezav podpirate nastanek najine spletne strani brez dodatnih stroškov za vas. Hvala <3

Manca

Manca je v svoji biti popotnica. Ta blog je ustvarila iz strasti do pomoči drugim, da potujejo samostojno in sami doživijo naš čudoviti planet. Odkar je Matej postal del Wander Responderja, so se stvari hitro stopnjevale - organizirata tudi butične popotniške ture.

Več objav o Novi Zelandiji

Na Novi Zelandiji je na voljo veliko pustolovskih aktivnosti, napisali pa smo tudi podrobne članke za vse epske stvari, ki jih lahko tam počnete. Več naših vodnikov si lahko ogledate s klikom na eno od spodnjih povezav.